Podpora okolice- podporno okolje

Podpora okolice – podporno okolje

Okolje, v katerem živimo, ni nevtralno. Vpliva na našo energijo, misli, počutje in izbire. Vprašanje ni, ali okolje deluje na nas – vprašanje je, ali se tega zavedamo.

V prejšnjem članku sem se že dotaknili nekaterih vplivov, zdaj pa poglejmo podrobneje, kakšno okolje si izberemo. Pogosto se zdi, da na to nimamo velikega vpliva – ali pa sploh nobenega. A vedno ostaja vsaj možnost izbire. Vprašanje je predvsem vprašanje prioritete.

Brez sodbe. Samo kot razmislek. Naši starši in stari starši so začeli zapuščati “naravno” okolje zaradi obljube “boljšega” življenja. Seveda obstajajo tudi primeri množičnih preseljevanj zaradi naravnih katastrof, vojn in drugih nujnih okoliščin. A ob razvoju elektrifikacije, industrializacije in urbanizacije smo evolucijsko gledano prestopili v povsem drugo dobo.

Vsak napredek ima svoje prednosti – in svoje pasti. Eden najbolj subtilnih, a hkrati najmočnejših primerov je glasba.

Glasba ni le zvok. Je nosilec vibracije, sporočila in kolektivnega zapisa.

Opuščanje naravne frekvence 432 Hz in prehod v bolj industrijske, mehanske ritme ni zgolj tehnična sprememba. Glasba je eden najmočnejših nosilcev vpliva na človeka, saj deluje hkrati na psihološkem, energetskem in kulturno-sistemskem nivoju.

Vsaka glasba ima svoj zapis – svojo kodo:

  • melodija nosi vibracijo,
  • besedilo nosi sporočilo,
  • ritem neposredno vpliva na živčni sistem.

Če pogledamo glasbo, statistike kažejo, da je v več kot 70 % primerov vsebina usmerjena v teme, kot so:

  • alkohol,
  • droge,
  • nestabilni odnosi,
  • zloraba in nasilje,
  • osamljenost,
  • denar,
  • ego, status in slava.

Negativne teme namreč močnejše zasvojijo. Nevrobiološko gledano negativna čustva sprožajo močnejši dopaminski odziv – telo si takšno pesem hitreje zapomni. Hkrati pa takšna vsebina vpliva na kolektiv in vibracijo.

Z glasbo so pogosto povezana tudi večerna in nočna dogajanja, ki so izven naravnega cikla. Poletni orkester čričkov ali žab je nekaj povsem drugega kot klubi, diskoteke in stadioni, ki se spremenijo v koncertne prostore. Glasnost nad prijetnimi decibeli, svetlobna neusklajenost, zaprti prostori, pomanjkanje svežega zraka, wi-fi povezave in druga sevanja počasi, a vztrajno rušijo notranje ravnovesje.

Tudi voda – eden osnovnih nosilcev življenja – je postala del te zgodbe. Zajemanje in pitje vode v naravi je danes skoraj nemogoče. Onesnaženje industrije in dolge transportne poti so privedli do dodajanja klora, ki je imel nekoč povsem drugačen namen. Danes pa vemo, da je vodo mogoče tudi programirati – v podporno ali nepodporno smer.

Zakaj je to pomembno? Ker smo tudi mi živi odziv. Približno 70 % našega telesa je sestavljenega iz vode. Kar vnašamo v okolje, vnašamo tudi vase.

Kaj je v resnici na udaru?

Harmonija. Človek v harmoniji ne kupuje. Človek v disharmoniji pa išče:

  • hitre užitke,
  • pobeg,
  • stimulacijo,
  • potrditev zunaj sebe.

To ni teorija zarote. To je čista psihologija. In vse, kar je opisano je postalo orodje, s katerim se oblikuje okolje.

Podporno okolje zato ni luksuz. Je zavestna izbira. In čeprav vseh okoliščin ne moremo nadzorovati, lahko vedno izberemo, čemu bomo namenili svojo pozornost in kakšen del okolja bomo spustili bližje sebi.

“Kar stalno poslušamo, gledamo in živimo, postanemo.” — stara modrost