Vprašanje kako delujemo lahko sproži začudenje, ker so odgovori zelo različni: “Tako, kot se počutim.” “Tako, kot najbolje znam.” “Po svojih najboljših močeh.” Vsi ti odgovori so razumljivi – in pogosto resnični.

Ko pa se vprašamo: iz kakšne energije delujem, je odgovor lahko lažji ali pa celo težji. Ne zato, ker ne bi vedeli, temveč zato, ker o tem pogosto sploh ne razmišljamo. A prav tu se začne zavedanje: v stališču, odločitvi in nameri.

Situacije, v katere smo vpeti, nam pogosto ne ponudijo prostora za razmislek, kaj šele za zavestno odločitev. Zato se odzivamo nagonsko – po navadah, ki smo jih osvojili skozi življenje, čeprav niso nujno zavestno pridobljene. Prav zato se mi zdi pomembno, da o tem začnemo razmišljati – zjutraj, skozi dan, v preprostih trenutkih.

Lahko delujemo iz podporne ali nepodporne energije. Opredelitev je morda groba, a v osnovi drži: energija, iz katere delujemo, pušča sled – v nas in v svetu.

Nasprotno je delovanje iz zlobe, hudobije ali pa iz strahu, sramu, zavisti – dejanja puščajo sledi, ki se zapišejo v tako imenovani karmični krog. Vse to se nam nekoč povrne, pogosto še z odmevom. V energijskem pogledu je to pot, ki nas ponovno sreča – ne zato, da bi bili kaznovani, temveč da bi lahko stvari popravili in razumeli drugače.

Ko govorimo o karmi, je dobro vedeti, da obstaja več ravni: osebna, družinska, karma vasi, mesta, države in širše kolektivne ravni. Gre za skupke nakopičene energije, ki so včasih večji, kot jih lahko posameznik ali skupina v kratkem času predela.

Vsak izmed nas je nosilec določenega zapisa. Prav zato je pomembno razumeti, da je moč odločitve nekaj, kar ima težo – in vpliv. Ne gre za tekmovanje, temveč za razumevanje, da kot protiutež karmi obstaja tudi dharma – predelana energija, ki nas spominja, da smo lahko boljši.

Morda je to eden najlepših opomnikov: da se lahko vsak trenutek znova odločimo, iz česa bomo delovali. In da je vsaka majhna odločitev – tudi v drobnih vsakdanjih situacijah – del poti, ki jo gradimo.